Cepljenje pri bolnikih z MS

Med tiste z imunsko motnjo spadajo tudi bolniki z multiplo sklerozo (MS), zdravljeni z določenimi zdravili, ki izraziteje vplivajo na imunski sistem (imunomodulatorna in imunorekonstitucijska zdravila; IMZ/IRZ). Sama MS, kljub temu, da je avtoimunska bolezen, še ne pomeni nujno slabše odpornosti, saj se imunski sistem normalno odziva na zunanje povzročitelje, telesu tuje organizme. So pa razne okužbe pogostejše pri starejših bolnikih z MS, tistih s težjo nevrološko prizadetostjo, pridruženimi kroničnimi obolenji in z imunomodulatornimi zdravili. Najpogosteje gre za bakterijske okužbe sečil in virusne okužbe dihal, le redko v težji obliki. 

Še vedno so pogosti pomisleki, da s cepljenjem bodisi sprožimo ali poslabšamo avtoimunske bolezni, za kar pa ni nobenih dokazov. 

Okužbe in vročina lahko poslabšajo simptome MS, tudi zagoni in napredovanje nevrološke prizadetosti so lahko posledica težjih okužb, zato je toliko bolj pomembno izbrati cepljenje, ki lahko prepreči pojav, težji potek bolezni in posledice povezane z njo. 

Združenja bolnikov z MS in strokovna nevrološka združenja priporočajo standardno cepljenje pri bolnikih z MS. Individualna presoja tveganja in koristi se priporoča za posameznike z določenimi zdravili, ki izraziteje vplivajo na imunski sistem. Pri določenih IMZ/IRZ je pred začetkom zdravljenja potrebno izključiti latentne okužbe (hepatitis, tuberkuloza, prisotnost JC virusa) in preveriti ali so že preboleli norice oz. bili cepljeni proti tem. V kolikor še niso bili cepljeni v otroštvu, se priporoča cepljenje še pred pričetkom zdravljenja, saj lahko nekatera zdravila zmanjšajo učinkovitost cepiva. 

Cepljenje se odloži v primeru aktivnega zagona, vročine ali okužbe. Odsvetuje pa se bolnikom z MS in IMZ/IRZ cepljenje z živim in živim oslabljenim virusom, saj se lahko ob tem razvije bolezen, proti kateri cepimo. V rednem programu cepljenja so takšna cepiva proti tuberkulozi, ošpicam, mumpsu in rdečkam ter oralno cepivo proti poliomielitisu, s katerimi se načeloma precepi že otroke. Pri odraslih je takšno še cepivo proti rumeni mrzlici, ki pa se izvaja le v primeru potovanj v rizična področja. Bolnikom z MS se priporočajo vsa cepljenja iz rednega programa. 

Cepljenje proti sezonski gripi je priporočeno za vse bolnike z MS, razen, če obstajajo določeni zadržki, ki jih naj bolnik obravnava skupaj z zdravnikom. Enako velja za cepljenje proti hepatitisu B, humanemu papiloma virusu, pnevmokoku, herpes zoostru. 

Cepljenje se priporoča tudi pri bolnikih z MS. Pri odločitvi o cepljenju moramo upoštevati bolnikovo tveganje za okužbo, vrsto cepiva in imunomodulatornega zdravljenja. Zato naj se bolniki z MS o morebitnem cepljenju posvetujejo z zdravnikom. 

Ob pandemiji COVID-19 je v zelo kratkem času prišlo do razvoja različnih cepiv proti tej zelo nalezljivi virusni okužbi. Ker imajo tudi nekateri bolniki z MS, predvsem starejši, tisti s težjo nevrološko prizadetostjo, spremljajočimi boleznimi in imunorekonstitucijskim zdravljenjem, lahko večje tveganje za težji potek bolezni, se cepljenje pri teh zdi smiselno. Tako kot v splošni populaciji lahko le na ta način preprečimo težji potek bolezni in zaplete. 

Cepiva, ki jih razvijajo proti SARS-CoV-2 temeljijo na že znanih osnovah oslabljenega virusa, prva, ki so postala dosegljiva pa na novi tehnologije RNA. Slednja vsebujejo le delček dednega zapisa virusa, na podlagi katerega naše telo razvije protitelesa proti najbolj značilnim delom virusa. Gre za nova cepiva in dolgoročni učinki še niso znani, je pa na voljo dovolj dokazov o učinkovitosti. Sam način delovanja RNA cepiv ne vzbuja pomislekov o varnosti. Čeprav dolgoročnih učinkov cepljenja zaenkrat še ne poznamo, pa poznamo že veliko srednjeročnih zapletov COVID-19, od okvare srčne mišice, pljuč, živčevja ipd. Zato lahko že zdaj sklepamo, da so tveganja zapletov okužbe in bolezni COVID-19 bistveno večja kot pa tveganja povezana s cepivom. Odločitev je torej med cepljenjem in boleznijo ter njenimi zapleti. 

Cepljenje je nenazadnje v primerjavi z naravno okužbo bolj učinkovito pri zagotavljanju imunosti, saj okužba z virusom pogosto sproži bolj kompleksni imunski odziv, kot pa samo cepljenje. Zato si s cepljenjem lahko obetamo dalj trajajočo odpornost na okužbo, kot pa po preboleli okužbi. Zato bo verjetno v bodoče cepljenje proti COVID-19 priporočljivo tudi za bolnike z MS, enako kot je cepljenje proti sezonski gripi. Kot pri ostalih cepljenjih pa velja, da se naj bolniki, ki prejemajo zdravila, ki delujejo na imunski sistem posvetujejo z zdravnikom ali lečečim nevrologom. 

Pri cepljenju gre za odločitev med cepljenjem in boleznijo, ne pa za odločitev med učinki in morebitnimi posledicami cepljenja. Cepiva proti SARS-CoV-2 so za bolnike z MS enako varna kot za ostale. Bolniki z MS naj se o cepljenju posvetujejo s svojim zdravnikom.