MS slovar

Dolg izrastek iz živčne celice (živčno vlakno) po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa živčne celice proti periferiji celice.

Lezija, v kateri poteka vnetno dogajanje. Na slikanju z magnetno resonanco se, ob dodatku kontrastnega sredstva, obarva.

Bolezen, ko imunski sistem prepoznava telesu lastne celice kot tujke in proti njim uperja delovanje imunskega sistema.

Osrednji del možganov. Sestavljajo ga aksoni.

Računalniška tomografija. Rentgensko slikanje.

Bolezen, ki sčasoma napreduje.

Propadanje ovojnice živčnih vlaken (aksonov). 

Najdba na magnetno-resonančnem slikanju možganov ali hrbtenjače, ki kaže na spremembe, značilne za demielinizacijsko obolenje. 

Je izrastek iz živčne celice, odgovoren za prevzem informacij, ki jih dobiva od sosednjih živčnih celic preko sinaps. 

Dvojni vid. 

Razširjena lestvica za oceno stopnje prizadetosti. 

Medicinsko barvilo (kontrast), ki se uporablja med slikanjem z magnetno resonanco in povzroči obarvanje aktivnih lezij. 

Zaviranje delovanja imunskega sistema. 

Nezmožnost zadrževanja urina. 

Ena sama epizoda nevroloških simptomov. To ne pomeni, da boste zagotovo razvili MS, vendar je klinično izoliran sindrom včasih prva epizoda MS.

Motnje pomnjenja in hitrosti procesiranja informacij. 

Zaščitni mehanizem možganov, ki preprečuje prehod virusom in drugim škodljivim snovem. 

Najdba na magnetno-resonančnem slikanju možganov ali hrbtenjače, ki kaže na spremembe, ki so posledica bolezni ali poškodbe. 

Postopek s katerim se odvzame vzorec hrbtenjačne tekočine. Postopek se pogosto izvede za diagnosticiranje multiple skleroze. 

Maščobna snov, ki obdaja in ščiti vlakna živčnih celic.

Zaščitna ovojnica živčnih vlaken. 

Magnetno resonančno slikanje. Ena od ključnih preiskav za postavitev diagnoze MS. 

Vprašalnik za merjenje kakovosti življenja bolnikov z MS. 

12-stopenjska lestvica za oceno hoje pri bolnikih z MS.

Brez znakov aktivnosti bolezni (No Evidence of Disease Activity) – željen cilj zdravljenja bolnikov z MS. 

Živčna celica. 

Vnetje vidnega živca. Pogosto prvi znak MS.

Osrednje živčevje sestavljajo možgani in hrbtenjača. 

Nenormalen lahko pekoč občutek v koži, zbadanje, mravljinčenje. 

Progresivna multifokalna levkoencefalopatija. Gre za napredujočo poškodbo ali vnetje bele možganovine na več mestih. 

Primarno progresivna multipla skleroza. Simptomi multiple skleroze se slabšajo ves čas od začetka bolezni brez zagonov in remisij. 

Beljakovine, ki jih proizvaja imunski sistem in služijo obrambi pred bakterijami in virusi. 

Kvaliteta življenja. 

Recidivno remitentna multipla skleroza. Najpogostejša oblika MS, kjer se izmenjujejo obdobja zagonov in remisij. 

Popravilo poškodovane mielinske ovojnice živčnih vlaken. 

Obdobje zmanjšane aktivnosti bolezni ali celo začasno popolno izginotje le-teh. 

Sekundarno progresivna multipla skleroza. To je oblika MS, ki pri nekaterih bolnikih sledi recidivno – remitentni obliki MS. Zanjo je značilno, da postanejo zagoni manj pogosti ali celo popolnoma izginejo, kopiči pa se invalidnost. 

Je stična točka dveh živčnih celic, mesto na katerem signali prehajajo iz ene na drugo živčno celico. 

Temnejša tkiva možganov in hrbtenjače, ki jih sestavljajo pretežno telesa živčnih celic in razvejani dendriti. 

Nehoteni mišični krči, običajno v nogah. 

Nehoteno tresenje, običajno dlani in rok. 

Virus iz skupine herpes virusov, ki povzroča infekcijsko mononukleozo. 

Lokalna reakcija na poškodbo v tkivu pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišane lokalne ali sistemske telesne temperature. Je normalen odziv telesa na poškodbo. Pojavi se, ko se bele krvne celice začnejo boriti proti okužbi. 

Pogosto imenovan tudi recidiv. Opisuje pojav novih ali poslabšanje obstoječih simptomov MS. 

Zdravila, ki lahko pomagajo upočasniti napredovanje MS. Ne delujejo le na simptome MS, ampak tudi upočasnijo ali zmanjšajo škodo, ki jo povzroča MS.